Letra de ÈRnobelo de Siddharta

Le temna senca mimo vozi.
Le skrit obraz zvoni, ko mene ni.
Noben ne ve, kam on zahaja.
Noben ne ve, s èim jo zavaja.

A jaz si govorim:"ne vidim smrti,"
a kaj, ko mi obenem z roke lije kri.
Saj vem, da se prasici jebe zame,
a ne vem, kaj naj naredim, da bom videl belo le?

Neznan obraz visi na steni.
Plavi lasje, ki niso njeni.
Naj eden hitro me zagrabi.
Naj eden èrno ven izvabi.

A jaz si govorim:"ne vidim smrti,"
a kaj, ko mi obenem z roke lije kri.
Saj vem, da se prasici jebe zame,
a ne vem, kaj naj naredim, da bom videl belo le?

Vzamem belo ..... na steno,
pristavim les, okvir, èisto ob njej.
Krivijo ..... se roke na njem,
v èrnino zre, zre...
..... pribijem mu dlan v tla
kreten sam si kriv, zdaj vidiŠ kdo jebat zna,
naj svet odpre oèi mi takoj, ko bodo dnevi zame svetli...

A jaz si govorim:"ne vidim smrti,"
a kaj, ko mi obenem z roke lije kri.
Saj vem, da se prasici jebe zame,
a ne vem, kaj naj naredim, da bom videl belo le?