Tihi so koraki, ki jih stopaš
Po stopnišču brez luči
Če stene znale bi govorit
Bi povedale ti, kaj v meni tli
V mislih si ponavljam vse skrivnosti
Ki povedat jih ne smem
Sanjam o serotoninu
Ki vse bolj me k njemu vleče dan za dnem
Rada znala bi plesati
Z zarjavelimi kostmi
In v sladkih se spominih
Zakopala do oči
Po nočnih cestah se peljala
In zavila bi s poti
Tja, kjer si ti
Dolge so sekunde, ko ob meni
Nepremično tu ležiš
Oglušujoča me tišina
Prepovedanih besed spet utopi
Sanjarjenje in skrite misli tihe
Moje obupane vzdihe le težko dušim
Sanjam te, ko spim
Rada znala bi govorit
Ti povedati stvari
Ki jih vedeti ne sme nobeden
Razen jaz in ti
V deževnih dneh s teboj ležala
Sredi polja, ki cveti
Tam, kjer si ti
Rada znala bi govorit
A so kruti vsi bogovi
A so zvezde poravnane?
In pogledi so valovi
Rada znala bi govorit
A so kruti vsi bogovi
Tvoj utrip v moji glavi
In dotiki so duhovi
In skrite misli tihe
Te brezupne moje stihe le težko dušim
Ko v dežju z njim stojim
Rada znala bi plesati
Z zarjavelimi kostmi
In v sladkih se spominih
Zakopala do oči
Po nočnih cestah se peljala
In zavila bi s poti
Tja, kjer si ti
Rada znala bi plesati
Pred meglenimi lučmi
In v sladkih se spominih
Zakopala do oči
Po nočnih cestah se peljala
In zavila bi s poti
Tja, kjer si ti
Po nočnih cestah se peljala
In zavila bi s poti
Tja, kjer si ti