Rojen otrok,
to edino dekle v familiji.
Ne vem zakaj
slabo o njej sliim, a potem:
Vidim njen obraz in telo,
v oèi ji zrem, modro nebo
in v dui vse drugo je kot zlo.
In le te divje oèi in to noro telo,
ne vem, kako na nogah stojim?
Ubit razum, kako zabilo mi je srce,
samo e danes sem tak a drugi dan znorim.
Zveèer junak,
a zajec v grmu sem v temi.
Do kam naj grem,
da ne bom ostal brez vseh sledi?
A le njen obris sanjam, ko spim.
In le glas iz ust njenih lovim.
Do nadaljnega komajda ivim.
Me rana skali, zaledenela me kri napaja,
preveliko dozo lepega sem dobil.
A ko pomislim le, da v bistvu sem sreèen,
v barvah je naenkrat spet vse...
In e naprej, le mavrica vse bolj bledi,
morda le nebo se temni,
jaz vidim le par, ki odslej
z rokami se zdravi in poglej,
te roke so v ustih bile
in niè ne boli je le naèin,
polepa ti dan in spomin,
le juban ti besno, le juban ti besno, le juban ti besno
daj e ti, daj e ti, daj e ti,
je zame arest azil, je zame arest azil, je zame arest azil?
Le Mavrica Video (MV)
Siddharta - Le Mavrica Lyrics
We currently do not have these lyrics.
If you would like to submit them, please use the form below.
We currently do not have these lyrics.
If you would like to submit them, please use the form below.
Rojen otrok,
to edino dekle v familiji.
Ne vem zakaj
slabo o njej sliim, a potem:
Vidim njen obraz in telo,
v oèi ji zrem, modro nebo
in v dui vse drugo je kot zlo.
In le te divje oèi in to noro telo,
ne vem, kako na nogah stojim?
Ubit razum, kako zabilo mi je srce,
samo e danes sem tak a drugi dan znorim.
Zveèer junak,
a zajec v grmu sem v temi.
Do kam naj grem,
da ne bom ostal brez vseh sledi?
A le njen obris sanjam, ko spim.
In le glas iz ust njenih lovim.
Do nadaljnega komajda ivim.
Me rana skali, zaledenela me kri napaja,
preveliko dozo lepega sem dobil.
A ko pomislim le, da v bistvu sem sreèen,
v barvah je naenkrat spet vse...
In e naprej, le mavrica vse bolj bledi,
morda le nebo se temni,
jaz vidim le par, ki odslej
z rokami se zdravi in poglej,
te roke so v ustih bile
in niè ne boli je le naèin,
polepa ti dan in spomin,
le juban ti besno, le juban ti besno, le juban ti besno
daj e ti, daj e ti, daj e ti,
je zame arest azil, je zame arest azil, je zame arest azil?
to edino dekle v familiji.
Ne vem zakaj
slabo o njej sliim, a potem:
Vidim njen obraz in telo,
v oèi ji zrem, modro nebo
in v dui vse drugo je kot zlo.
In le te divje oèi in to noro telo,
ne vem, kako na nogah stojim?
Ubit razum, kako zabilo mi je srce,
samo e danes sem tak a drugi dan znorim.
Zveèer junak,
a zajec v grmu sem v temi.
Do kam naj grem,
da ne bom ostal brez vseh sledi?
A le njen obris sanjam, ko spim.
In le glas iz ust njenih lovim.
Do nadaljnega komajda ivim.
Me rana skali, zaledenela me kri napaja,
preveliko dozo lepega sem dobil.
A ko pomislim le, da v bistvu sem sreèen,
v barvah je naenkrat spet vse...
In e naprej, le mavrica vse bolj bledi,
morda le nebo se temni,
jaz vidim le par, ki odslej
z rokami se zdravi in poglej,
te roke so v ustih bile
in niè ne boli je le naèin,
polepa ti dan in spomin,
le juban ti besno, le juban ti besno, le juban ti besno
daj e ti, daj e ti, daj e ti,
je zame arest azil, je zame arest azil, je zame arest azil?