Kaj se dogaja? Prazna avtocesta pred Ravbarkomando
In to na petek popoldan, vzamem gas, kako da tu sem le jaz?
Spredaj sonce me vabi, greje me in sije le zame
Moj razbeljeni pleh, počakaj me, sem le korak, dva nazaj
Sončne špegle počasi ob bok spustim, v nemiru drhtim
Odsev mesta iz mlade noči za mano v njih tiho se oglaša: Bledim
Odprlo me bo, a me dviga od tal
Zadaj v daljavi neon poslavlja se iz mlade noči
Spredaj sonce me vabi, greje me in sije le zame
Nepremičen in nem držim ta trenutek
Medtem, ko življenje grmi skozi mene, mi polni ramena in dviga pogled, uprt v prihodnost
V njej sonce se javlja: Žarim
Vem, pridejo rohneče zveri mimo mene in spet bom ujet
In vem, da trenutek ko ta, je samo moj
Sto njih me ne gane, nikamor ne grem
Do zadnjega dima, ko znova začnem
Vem, pridejo, v tempu bom z njimi zdivjal naprej
S točke na sredi med vsem, kar je za menoj in kar še bo
Ko kaplje dežja hlapijo z moje dlani, še daleč je, daleč moj zadnji vzdih