Sonce gleda z neba, se čudi, ne sledi
Gleda z neba, kam se vsem mudi
Sonce sreča oblak, ga vpraša kam pa ti
Sonce ne me sprašvat, oblak odgovori
Sonce ne ga sprašvat, oblaku se mudi, ne more, nima časa
Sonce, čuden je dan, ga ptica posvari
Čuden je dan, se tudi njemu zdi
Sonce se nasmeji, pomisli ne že spet
Se nasmeji, zmešala je cel svet
Se nasmeji, vse hiti, čreda slonov se tušira, vse cveti
Zate se, zate se, na široko svet odpira
Zate se na poljanah cvetje zbira
Zate si medved kupil je parfum, čriček našel je pogum
Zate le, zate reka se ustavi
Zate se skala brez sramu prestavi
Zate sonce se spusti, da v temi siješ le še ti
Sonce gleda z neba, se čudi kje si ti
Gleda z neba, kam se ti spet mudi
Sonce sreča oblak, ga vpraša kam hitiš
Sonce sreča oblak, ga vpraša kaj loviš, preganjaš, kdo je grešnik, vse beži
Zate se, zate se na široko svet upira
Zate se, zate avtograme zbira
Zate si medved kupil je parfum, čriček našel je pogum
Zate le, zate sodba se ustavi
Zate se skala brez vesti prestavi
Zate sonce se zbudi, a pusti, da siješ le še ti
Ti, ki siješ, vidiš pot
Ti, ki vodiš nas od tod
Ti, ki si nam bila poslana
Ti, ki resnici si predana
Ti, ki vidiš celo sliko
Ti, ki ne padaš na obliko
Ti, ki veš kdaj nimaš prav, a to te ne ustav
Ti, ki v sebi najdeš moč
Ti, ki dan spreminjaš v noč
Ti, ki svet vrti se zate
Ti, ki vsak računa nate
Ti, ki ne vodi te vesti nagon
Ti, morale si zaton
Ti, ki verz si, ki odmeva, eva, eva, eva